Gibanje za boljšo kakovost življenja revmatikov
Revmatična bolezen lahko zmanjša gibljivost sklepov, mišično maso, moč in gostoto kosti. Vse našteto lahko bolniki omilijo z gibanjem, zato Evropska liga za boj proti revmatizmu (EULAR), katere član je tudi Društvo revmatikov Slovenije, letošnje leto namenja gibanju.
»Kakovost življenja revmatičnega bolnika je odvisna tudi od gibanja. K sreči so časi, ko je bilo revmatiku priporočeno mirovanje ob bolečinah, minili. Z redno fizično aktivnostjo lajšamo bolečine, izboljšujemo gibljivost in prožnost sklepov ter mišično moč,« pojasnjuje Majda Adamič, višja fizioterapevtka in članica strokovnega sveta Društva revmatikov Slovenije. Celo pri revmatoidnem artritisu, ko so sklepi vneti in otekli, kljub bolečinam in deformacijam bolnik ne sme mirovati. Začne s pasivnimi gibi, kjer si pomaga z drugo roko, da naredi gib. Sledijo aktivni gibi, ki jih izvede bolnik sam, brez pomoči. Če gibanje revmatolog odsvetuje, ker bi to poslabšalo vnetje sklepa, lahko bolnik izvaja t. i. izometrične kontrakcije. Gre za vaje, pri katerih bolnik napenja mišice in pritiska ob nepremagljiv upor, ne da bi pri tem premaknil sklep. Pri tem niso ključni zgolj prizadeti sklepi, temveč mora fizioterapevt bolnika obravnavati celostno in ga usmeriti v pravilno izvajanje vaj tudi s neprizadetimi sklepi.
Vse več specializacij iz revmatologije
Vse revmatične bolnike v Sloveniji zdravi le 20 revmatologov. To pomeni, da imamo približno enega specializiranega zdravnika za zdravljenje revmatizma na 100.000 prebivalcev, kar je bistveno manj kot v drugih evropskih državah, kjer je približno en revmatolog na 50.000 prebivalcev. Zato problematika dolgih čakalnih dob v Sloveniji, kjer bolniki čakajo na obisk pri revmatologu približno leto dni, potrebuje resno obravnavo. Spodbudna novica je, da se število specializantov iz revmatologije povečuje.
Revmatična obolenja so ena najpogostejših bolezni, zaradi katere ljudje obiščejo svojega zdravnika. V Sloveniji je trenutno 230.000 bolnikov ali 11 odstotkov populacije z revmatičnimi obolenji. Od tega je po ocenah stroke 40.000 do 60.000 ljudi z vnetnim revmatizmom. Prizadenejo lahko kogarkoli, tudi otroke. Najpogosteje se pojavljajo med 30. in 50. letom starosti in prizadenejo trikrat več žensk kot moških. Revmatske bolezni so kronične bolezni, kar pomeni, da je njihovo zdravljenje pogosto dolgotrajno. Zato je zelo pomembno, da bolezen pravočasno odkrijemo. Če se bolezen začne intenzivno zdraviti že v zgodnji fazi, je terapija v več kot treh četrtinah primerov zelo učinkovita in ne prinaša trajnejših posledic za bolnika.
