Zdravljenje spondiloartritisov

Spondiloartritise je treba obravnavati resno, saj nezdravljena bolezen lahko povzroči trajne spremembe hrbtenice (zakostenitev) in sklepov, kar vodi tudi v invalidnost. Bolnika je treba obravnavati z različnih vidikov (multidisciplinarno), zdravljenje pa vodi specialist revmatolog. Praviloma se zdravljenje začne že precej pred dokončno postavljeno diagnozo, saj je čas ugotavljanja bolezni včasih zelo dolg – lahko traja tudi več let.

Revmatičnih bolezni ne zdravimo zgolj z zdravili, ampak je izjemno pomembna tudi aktivna vloga bolnika – vsak dobro poučen posameznik mora sam narediti čim več, da je bolezen ustrezno obvladana.

Zdravljenje do cilja

Najsodobnejši pristop k obravnavi bolnikov, predvsem z vnetnimi revmatskimi boleznimi, temelji na zdravljenju do cilja. Zelo pomembno je, da je bolnik seznanjen z boleznijo in cilji zdravljenja, katere postavita skupaj s specialistom revmatologom. Cilji morajo biti jasno določeni, saj s tem pomembno izboljšamo kakovost življenja številnih bolnikov in preprečimo napredovanje in škodljive posledice bolezni. Biti morajo uresničljivi, merljivi, dobro razumljivi in v skladu z izsledki, podprtimi z dokazi. Če so cilji jasno opredeljeni, bolnika s tem tudi bolj pritegnemo k aktivnemu sodelovanju pri zdravljenju. Le motiviran in dobro poučen bolnik bo tudi zavzeto sodeloval pri zdravljenju svoje bolezni.

Zdravila

Za zdravljenje spondiloartritisov je glede na potrebe posameznega bolnika na voljo več vrst zdravil, ki jih lahko predpiše že družinski zdravnik, nekatere pa le specialist revmatolog. Glavne skupine zdravil so:

• Protibolečinska zdravila (analgetiki): to so zdravila proti bolečinam in ne vplivajo na sklepno vnetje. Navadno jih dajemo pri zelo blagem sklepnem vnetju, ali tedaj, če posameznik zaradi različnih razlogov ne sme jemati nesteroidnih antirevmatikov. Analgetike tudi kombiniramo z nesteroidnimi antirevmatiki, kadar je protibolečinski učinek slednjih zdravil preslab.
• Nesteroidni antirevmatiki: to so zdravila za lajšanje bolečin in znakov sklepnega vnetja. Skoraj vsi danes znani nesteroidni antirevmatiki imajo enako ali podobno protibolečinsko in protivnetno delovanje. Delovanje nesteroidnih antirevmatikov temelji na zaviranju tvorbe posebnih posrednikov vnetja, ki jih imenujemo prostaglandini.
• Sulfasalazin: to zdravilo uporabljamo za zdravljenje perifernega sklepnega vnetja (artritisa) v sklopu spondiloartritisov, kadar sklepno vnetje ni tako zelo aktivno in napredujoče. Začetni odmerki so manjši, nato jih postopoma povečujemo.
• Metotreksat: to zdravilo prav tako uporabljamo za zdravljenje perifernega sklepnega vnetja (artritisa) v sklopu spondiloartritisov, če druga zdravila niso učinkovita.
• Sistemski glukokortikoidi: glukokortikoidi imajo močno protivnetno delovanje, delujejo tudi na nekatere imunsko zmožne celice. Učinkoviti so za vzpostavitev umiritve (remisije) pri zmernih in hudih oblikah bolezni, pri spondiloartritisih jih dajemo redkeje, izogibamo se predvsem dolgotrajnejšemu jemanju zaradi njihovih številnih neželenih učinkov.
  Lokalni glukokortikoidi: kadar je močno vnet posamezen sklep, lahko glukokortikoid vbrizgamo vanj.
• Zaviralci TNF-α: gre za biološka zdravila, ki jih uvrščamo med tarčna zdravila, saj delujejo na točno določenem mestu imunskega odziva in preprečujejo napredovanje bolezni. Uporabljajo se za zdravljenje zmernih in hudih oblik spondiloartritisov. Uporabljajo pa se tudi v primerih, ko so druga zdravila, ki vplivajo na potek bolezni, neučinkovita.

Zadnje štiri skupine zdravil uvaja in daje specialist revmatolog.