Spondiloartritise običajno odkrijejo in ugotavljajo specialisti revmatologi. Diagnozo postavijo s pomočjo meril, ki jih je pripravila delovna skupina ASAS (ASsessment in Ankylosing Spondylitis). Ta merila omogočajo zgodnejše odkrivanje bolezni in optimizacijo zdravljenja. V veliko pomoč so tudi zdravnikom družinske medicine za hitrejšo in pravilno napotitev k revmatologu.
V zadnjih letih se je pristop k obravnavi bolnikov pomembno spremenil. Potreba po zgodnjem prepoznavanju bolezni, zgodnejšem in učinkovitejšem zdravljenju, ne glede na končno diagnozo bolezni, je v ospredje postavila enotno opredelitev in poimenovanje (spondiloartritisi). Z namenom čim bolj zgodnjega odkrivanja bolezni so na voljo nova klasifikacijska merila, ki so izpostavila pomen oz. vlogo magnetnoresonančne tomografije (MRT) v zgodnji diagnostiki sakroiliitisa in genetičnih označevalcev bolezni (HLA-B27).
Nova merila omogočajo postavitev diagnoze tako pri bolnikih s prevladujočo prizadetostjo hrbtenice (aksialnega skeleta) kot tistih z izolirano periferno sklepno prizadetostjo že v zgodnjem obdobju bolezni, torej še pred pojavom nepovratnih, na rentgenskem slikanju (RTG) vidnih strukturnih sprememb na skeletu.
Hitro ugotavljanje in ustrezno zdravljenje je ključno
Če diagnoza ni pravočasna in oboleli ni pravočasno ter ustrezno zdravljen, lahko pride do nepovratnih oziroma trajnih sprememb hrbtenice (zakostenitev) in drugih sklepov, kar lahko vodi v invalidnost. Med revmatiki so žal še vedno tudi invalidi, ki brez pomoči drugih ne morejo živeti samostojno in opravljati svojega poklica.
Ključni dejavniki za uspešno obvladovanje bolezni so zato:
- hitro prepoznavanje,
- čimprejšnja napotitev k revmatologu,
- zgodnje in ustrezno zdravljenje in
- aktivno sodelovanje bolnika.